Mednarodna ekipa astronomov je s pomočjo vesoljskega teleskopa Hubble opazovala eksoplanet in odkrila precejšnje spremembe v njegovi atmosferi. Te spremembe naj bi bile posledica zelo močnega izbruha zvezde, okrog katere planet kroži in ki ga je zaznal satelit Swift.
"Opazovanja v širokem območju valovnih dolžin, ki jih pokrivata Hubble in Swift, so pokazala do sedaj neznano povezavo med izbruhom aktivne zvezde in reakcijo atmosfere velikega planeta, ki kroži okrog te zvezde," je povedal glavni avtor raziskave Alain Lecavelier des Etangs iz Paris Institute of Astrophysics (IAP).
Eksoplanet HD 189733b je plinski velikan, podoben Jupitru, vendar za okrog 14% večji in bolj masiven. Planet kroži okrog svoje zvezde na razdalji le 3 milijone milj, oziroma 30-krat bližje kot je razdalja med Zemljo in Soncem. Obhodni čas tega planeta je le 2.2 dni. Njegova zvezda, HD 189733A, je velika za okrog 80% našega Sonca.
Astronomi temu planetu pravijo tudi "vroči Jupiter". Prejšnja opazovanja s satelitom Hubble so pokazala, da globoka atmosfera tega planeta dosega temperature okrog 1030 stopinj Celzija. HD 189733b periodično prekrije zvezdo pri vsakem obhodu, in takšni dogodki omogočajo astronomom, da proučujejo njegovo atmosfero. V prejšnji študiji je ista znanstvena skupina uporabila teleskop Hubble in odkrila, da vodik uhaja iz zgornjih plasti astmosfere na tem eksoplanetu. To odkritje je pomenilo, da je bil v tistem času HD 189733b šele drugi odkrit eksoplanet, ki "izpareva". Ker je sistem le 63 svetlobnih let stran od nas (njegovo zvezdo se lahko opazuje z daljnogledom), je HD 189733b skoraj idealna tarča za raziskovanje procesov, ki vodijo k pobegu atmosfere.
"Astronomi so proučevali podrobnosti izparevanja atmosfer iz vročih planetov že mnogo let, in prav študija eksoplaneta HD 189733b je do danes najboljša priložnost za razumevanje procesa," je povedal Vincent Bourrier, doktorski študent na IAP in član raziskovalne skupine. Ko HD 189733b gre preko zvezde, nekaj zvezdne svetlobe gre skozi atmosfero planeta. Ta interakcija za sabo pusti pomembne informacije o sestavi in gibanju atmosfere planeta. Aprila 2010 so raziskovalci opazovali prehod eksoplaneta preko zvezde s spektrografom STIS na teleskopu Hubble, vendar takrat niso zaznali nobenih sledi o atmosferi eksoplaneta. Ponovna opazovanja z instrumentom STIS septembra 2011 so pokazali nepričakovan preobrat, saj je velika količina plina bežala ven iz atmosfere eksoplaneta. Raziskovalci so ugotovili, da je vsaj 1000 ton plina zapustilo planet vsako sekundo. Atomi vodika so bežali stran od eksoplaneta s hitrosjo večjo od 300,000 milj na uro. Te ugotovitve bodo objavljene v prihajajoči številki revije Astronomy & Astrophysics.
Ker rentgenski in visokoenergetski UV žarki ogrejejo atmosfero eksoplaneta in tako verjetno povzročijo njeno izparevanje, je ekipa opazovala zvezdo v sistemu z rentgenskim teleksopom na satelitu Swift (XRT). Sedmega septembra 2011, le 8 ur preden je Hubble začel z opazovanjem prehoda eksoplaneta preko zvezde, je Swift pri opazovanju zvezde HD 189733A detektiral močan izbruh. V rentgenskih žarkih je v tem času zvezda postala 3.6 krat svetlejša kot pred izbruhom, čeprav je tudi pred izbruhom zvezda rentgensko bolj aktivna kot naše Sonce.
"Zelo majhna oddaljenost eksoplaneta od svoje zvezde pomeni, da je eksoplanet zadel curek rentgenskih žarkov, ki je bil 1000 krat močnejši kot tisti, ki zadanejo Zemljo ob povečani Sončevi aktivnosti," je povedal soavtor Peter Wheatley, fizik na University of Warwick v Angliji. Ko so upoštevali še velikost eksoplaneta, je ekipa zaključila, da je HD 189733b prejel 3 milijone krat več rentgenskih žarkov kot jih prejme Zemlje pri Sončevih izbruhih.
Vir: Hubble