Zemeljski Veliki kanjon (Grand Canyon) vzbudi strahospoštovanje v vsakomur, ki si ogleda to globoko rečno dolino, vendar pa bi ta izgledal le kot majhna praska ob globoki brazgotini doline Marineris (Valles Marineris), ki zaznamuje obraz Marsa.
Dolina Marineris se razteza na 4000 km dolgem in 200 km širokem področju, v globino pa meri vrtoglavih 10 km, s čimer je kar desetkrat daljša in približno petkrat globlja od Zemljinega Velikega kanjona, ob tem pa si je prislužila tudi ime največjega kanjona v Sončevem sistemu.
Na sliki lahko vidite dolino Marineris v novi luči iz ptičje perspektive, podatke za njo pa je Esova sonda Mars Express zbirala tekom 20 posameznih orbitalnih preletov. Dolina je na sliki predstavljena v skoraj naravnih barvah s 4-krat povečano globino.
Na sliki je viden širok nabor različnih geoloških pojavov, kar priča o kompleksni geološki zgodovini tega področja.
Nastanek doline je verjetno tesno povezan z nastankom sosednje vzpetine imenovane Tharsis, ki je sicer ni na sliki, je pa v neposredni bližini v smeri proti levi in je nahajališče največjega vulkana v Sončevem sistemu, Olympus Mons.
Vulkansko aktivnost razkriva zgradba kamnin v stenah doline in po okoliških ravninah, ki so bile oblikovane v zaporednih pretokih lave.
Ko se je območje Tharsis v prvi milijardi let po nastanku planeta napihnilo zaradi magme, se je okoliška skorja raztegnila, pretrgala in se naposled sesedla v ogromno korito doline Marineris.
Tudi zapleteni vzorci raztrganin so nastali zaradi delovanja nateznih sil; najbolj očitni so najmlajši, ki so vidni v osrednjem delu slike in vzdolž njenega spodnjega roba.
Pomembno vlogo pri oblikovanju pokrajine so imeli tudi plazovi, še posebej pri nastanku najbolj severnih korit, kjer se je material nedavno vsul iz strmih pobočij. Odtekanje snovi pa se izraža tudi v eroziji na vrhu sten doline.
Močni vodni tokovi so morda preoblikovali dolino Marineris, ko je že bila ustvarjena, in jo tako še poglobili. Mineraloški podatki, ki jih zbirajo sonde v orbiti, vključno z Mars Express, kažejo na to, da je voda tukaj spreminjala površje pred več sto milijoni let.
Vir: ESA