V naši Galaksiji lahko najdemo ogromno zanimivih objektov. Že dolgo je tega, odkar je bila odkrita prva globularna kopica, značilna kroglasta struktura vsebujoča na stotisoče zvezd. Tokrat nam Vesoljski teleskop Hubble prinaša naslednjo lekcijo: včasih poleg lepe slike potrebujemo še dodatne informacije, če želimo resnično razumeti, kaj pravzaprav opazujemo.
Globularna ali kroglasta kopica je sestavljena iz gravitacijsko vezane skupine zvezd. Njihova oblika je bolj ali manj kroglasta (njihovo ime pravzaprav izhaja iz latinske besede globulus, kar v prevodu pomeni majhna sfera). Zanje je značilna velika gostota zvezd, ki se povečuje proti središču kopice. Tako tipična razdalja med zvezdami na obrobju meri eno svetlobno leto, medtem ko je razmik med zvezdami v jedru kopice primerljiv z velikostjo našega Sončnega sistema.
Primer globularne kopice: NGC 7006. Vir
V naši galaksiji poznamo 152 globularnih kopic. V nasprotju z večino zvezd, ki se nahajajo v Galaktičnem disku, se globularne kopice nahajajo v haloju Galaksije. Zaradi velikega števila zvezd so to zelo svetli objekti, katere lahko opazimo tudi v drugih bližnjih galaksijah.
Znanstveniki izvora globularnih kopic še ne razumejo povsem. V nekaterih globularnih kopicah zvezde pripadajo zgolj eni generaciji, medtem ko se v drugih pojavlja več populacij. Se pa večina astronomov strinja, da gre za ene izmed najstarejših objektov v naši Galaksiji. To podpira tudi dejstvo, da v teh kopicah ni najti prahu in plina - ta snov je bila že dolgo nazaj porabljena za nastanek zvezd.
Primer kopice NGC 411, ki jo je posnel Vesoljski teleskop Hubble. Vir
Na zgornji sliki si lahko ogledate sliko kopice, ki jo je posnel Vesoljski teleskop Hubble. A ta kopica nosi dve skrivnosti. Pravzaprav sploh ne gre za globularno kopico. Medtem ko so globularne kopice sestavljene iz starih zvezd, je NGC 411 poseljena z mladimi zvezdami (precej mlajšimi od našega Sonca), katerih število je precej manjše kot število zvezd v tipični globularni kopici. Kopicam, katerim pripada NGC 411, pravimo odprte oziroma razsute kopice. Zvezde v teh kopicah niso tako močno gravitacijsko povezane - večkrat kakšna zvezda tudi uide iz kopice. V nasprotju z globularnimi se razsute kopice nahajajo predvsem v disku Galaksije.
Druga skrivnost Hubblovega posnetka pa je ta, da kopica sploh ne leži v naši Galaksiji, temveč v Malem Magellanovem Oblaku, majhni satelitski galaksiji naše Galaksije. Slika je sicer sestavljena iz posnetkov v treh različnih barvah: ultravijolični, vidni in infra-rdeči svetlobi.
Vir: NASA