Kljub temu da je vesoljskemu teleskopu Kepler v tem letu odpovedalo drugo pogonsko kolo in se je s tem končalo njegovo obdobje iskanja eksoplanetov, se misiji sedaj spet nasmiha sreča. Njegova ekipa je namreč iznašla način za stabilizacijo teleskopa s pomočjo Sončeve svetlobe. Nov projekt, poimenovan K2, obeta opazovanje veliko večjega predela neba in odkrivanje eksoplanetov, ki se nahajajo zelo blizu zvezd, manjših od Sonca.

Vsak izbruh sevanja gama predstavlja svojo zgodbo. Zgodbo masivne zvezde, ki svojo relativno kratko življensko pot konča v velikem slogu. Zvezda, ki je med stotinami milijard zvezd sicer povsem neopazna, v trenutku svojega konca za trenutek zasije tako močno, da presvetli vse druge sevalce sevanja gama v vesolju. Z malo sreče se taka zvezda nahaja v nam bližnji galaksiji. Tak dogodek se je zgodil 27. aprila 2013. Izjemno svetel izbruh je postal eden najbolje proučevanih izbruhov do sedaj, rezultati pa so tako pomembni, da so si zaslužili več objav v reviji Science. Med avtorji so tudi raziskovalci astronomske skupine na Fakulteti za matematiko in fiziko.

Bralce in bralke obveščamo, da zaradi neugodnih vremenskih razmer ODPADETA obe NOVEMBRSKI OPAZOVANJI kometa ISON, ki smo ju napovedali za 23. in 24. november. Ostala opazovanja, ki jih organizirata slovenska astronomska revija Spika in Portal v vesolje, so napovedana 7. in 14. decembra 2013. O izvedbi vsakega opazovanja vas bomo obvestili preko objave na spletni strani Portala v vesolje in astronomske revije Spika.

Komet ISON boste lahko v bližini perihelija spremljali v naslednjih dneh v posnetkih sonde SOHO (LASCO C2 in C3, glej spodnjo sliko), STEREO in SDO (več na Stereo Science Center). Vabimo vas k ogledu objav na posebej namenjeni spletni strani ISON Campaign (v angleščini).

Mednarodna vesoljska postaja (ISS - International Space Station) praznuje 20. novembra že 15. rojstni dan! Leta 1998 je bil izstreljen prvi modul z imenom Zarja, tri tedne kasneje pa je z raketoplanom dospel še Unity, drugi modul vesoljske postaje. Počakati je bilo potrebno dodatni dve leti, da se je vanjo vselila prva posadka in od takrat dalje je bila postaja stalno zasedena celih 13 let. To predstavlja tudi najdaljšo dobo neprekinjene prisotnosti človeka v vesolju, v breztežnostnem laboratoriju. Kasneje so postajo dopolnili še modul Harmony leta 2007, leto kasneje pa Esin laboratorij Columbus ter japonski laboratorij Kibo. Mednarodna vesoljska postaja je eden izmed večjih mednarodnih kooperativnih projektov, v njem sodeluje pet vesoljskih agencij: NASA, Evropska vesoljska agencija ESA, ruski Roscosmos, Kanadska vesoljska agencija in Japan Aerospace Exploration Agency.