V galaksijah najdemo zvezde, katerih mase, velikosti in fizikalne značilnosti se med seboj precej razlikujejo. Že dolgo je znano, da te razlike predstavljajo različne stopnje v razvoju zvezd. Tokrat si poglejmo posebno skupino planetarnih meglic, ki s svojo skoraj popolno sferično obliko poleg estetskega užitka nudijo tudi vpogled v zadnje vzdihljaje zvezd, kakršno je naše Sonce.
Rezultati opazovanj s satelitom Herschel potrjujejo prisotnost molekularnega kisika v Orionovi meglici. Odkritje nosi posebno težo, saj kisik v taki obliki do sedaj še ni bil opažen.
Po pristanku zadnjega raketoplana Atlantisa je revija Nature objavila video, ki opisuje vse najlepše, pa tudi tragične trenutke 30-letnega programa Shuttle ameriške vesoljske agencije NASA.
Vesoljski prevozni sistem (Space Transportation System, STS) je s 135 misijami pripomogel k uspehu vesoljskega teleskopa Hubble, Mednarodne vesoljske postaje in drugih satelitov. V orbito so raketoplani popeljali 335 ljudi in spremenili naš pogled na vesolje in na Zemljo.
Standardni model za nastanek eliptičnih galaksij izpodbijajo novi rezultati mednarodne ekipe astronomov Atlas3D. Člani skupine iz CNRS, CEA, CFHT in Observatoire de Lyon so v znanstveni reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society objavili prve rezultate raziskave dveh eliptičnih galaksij, ki kažeta lastnosti značilne za dokaj nedavno združitev. Rezultati nakazujejo, da sta eliptični galaksiji petkrat mlajši kot napoveduje standardni model.
Polarni sij na Zemlji, tako severni kot južni, zagotavlja bleščečo svetlobno predstavo ljudem, ki živijo v polarnih območjih. Nove raziskave kažejo, da so ti pojavi na oddaljenih "vročih Jupitrih" lahko 100 do 1000-krat svetlejši od tistih na Zemlji. Prav tako naj bi valovali od ekvatorja do polov (zaradi bližine eksoplaneta zvezdi) in tako zajeli celotni planet v čudovito predstavo.
