Sonce se prebuja. V torek, 7. junija, je prišlo do močnega izbruha plazme (nabitih delcev) iz Sončeve korone, ki so jo posneli opazovalni sateliti SDO v ultravijoličnem spektru svetlobe, koronograf SOHO ter sondi STEREO, o katerih smo že pisali.

Plazma je po prvih izračunih agencije NASA potovala s hitrostjo 1400 km/s, po 24 urah pa je bila možnost, da pride na Zemlji do geomagnetne nevihte šele 15%. Geomagnetne nevihte na Zemlji lahko nastanejo, če pride do močnih izbruhov na Soncu. 

Detalj izbruha mase iz Sončeve korone (NASA/SDO)

Rosetto, lovko na komete, bo operacijski center ESA v sredo, 8. junija, zamrznil za 31 mesecev. Planirano "zimsko spanje" deset let dolge misije se bo končalo leta 2014. Cilj sonde Rosetta je namreč komet 67-P/Churyumov-Gerasimenko, srečala pa se bosta na razdalji 1000 milijonov kilometrov od Zemlje.

V sredo bodo izklopljeni skoraj vsi kontrolni sistemi pilotiranja, medtem ko so bili znanstveneni inštrumenti izključeni že v začetku tega leta. Julija 2010 je Rosetta s 400 milijoni kilometri oddaljenosti od Zemlje postala najbolj oddaljena sonda, ki deluje samo na sončno energijo, med zamrznitvijo sistemov pa bo rekordno oddaljenost podvojila.

Pretekli teden je postregel z nekaj zanimivimi objavami iz astronomske znanstvene sfere. Od odkritja do sedaj najbolj oddaljenega izbruha sevanja gama ter novega planeta izven našega Osončja do novih dokazov o večji količini vode na Luni. V tem prispevku si bomo na kratko pogledali, zakaj so našteti rezultati zanimivi.

Pisalo se je leto 1923, ko je Edwin Hubble več mesecev opazoval 'spiralno meglico' Andromedo z namenom, da izmeri razdaljo do tega objekta. Ugotovitev, da se Andromeda nahaja daleč zunaj naše Galaksije, je postavila nove temlje razumevanja vesolja. V spomin na ta prelomni trenutek je bil eksperiment nedavno ponovljen, tokrat s slavnim vesoljskim teleskopom, ki nosi ime še bolj slavnega astronoma.