Skupina evropskih astronomov je z ESO-vim Zelo velikim teleskopom (Very Large Telescope - VLT) izsledila zvezdo v naši galaksiji, za katero so mnogi menili, da ni mogoča. Odkrili so,da je ta zvezda sestavljena skoraj v celoti iz vodika in helija ter ima izjemno majhno količino drugih kemijskih elementov. Ta nenavadna sestava jo postavlja v "prepovedano območje" splošno sprejete teorije nastanka zvezd, kar pomeni, da sploh ne bi smela nastati.
Teleskop novih tehnologij (New Technology Telescope - NTT) Evropskega južnega observatorija ESO je posnel čudovito sliko razsute zvezdne kopice NGC 2100. Ta svetla zvezdna kopica je stara okrog 15 milijonov let in se nahaja v Velikem Magellanovem oblaku, ki je naša bližnja, satelitska galaksija. Kopico obdaja žareč plin iz bližnje meglice Tarantela. Opazovalni astronomi pogosto spregledajo kopico NGC 2100, saj leži v bližini impresivne meglice Tarantela in super zvezdne kopice RMC 136. Žareč plin iz meglice Tarantela poskuša na tej sliki celo ukrasti našo pozornost — svetle barve na sliki so pravzaprav obrobje te meglice.
NASA je z novim spletnim orodjem javnosti dala možnost za potovanje skozi Sončni sistem.
"Misija" na Mars je trenutno vir edinstvenih podatkov - še nihče ni bil tako dolgo izoliran kot šest "marsonavtov". Kmalu se bo končal zamik v komunikaciji in posadka bo toliko bližje končnemu odprtju lopite 4. novembra. 
Uganka je končno rešena: krivec izjemno svetlega izbruha visokoenergetskih fotonov v smeri ozvezdja Zmaja je črna luknja, ki je raztrgala in požrla zvezdo. 25. avgusta je revija Nature objavila dva članka, v katerih so astronomi obširno raziskali ta dogodek, ki ga je zaznal sateli Swift 28. marca letos. Astronomom je prvič uspelo opazovati supermasivno črno luknjo, ki se prebuja iz sna.
Na sliki: umetniški pogled na zvezdo, ki jo raztrgajo plimske sile v bližini črne luknje. (avtorstvo: Aurore Simonnet, Sonoma State University)
