Edini popolni Sončev mrk letos (in za naslednji dve leti) bo viden iz severovzhodne Avstralije okoli pol desetih zvečer po našem času (Srednje-evropski čas - SEČ). Senca popolnega mrka se bo zjutraj začela nad Avstralijo in se končala zvečer, tik pred obalo južne Amerike. Pri tem bo zgrešila prav vse tihomorske otoke. Najdlje bo popolni mrk trajal 4 minute. Delni mrk bo viden iz Indonezije, Avstralije, Gvineje, Nove Zelandije, južnega dela Argentine in Čila ter južnih tihomorskih otokov.

Izjemno svetle supernove (ang. "superluminous" supernovae) so eksplozije zvezd, katerih izsev je 10 do 100krat večji od ostalih vrst supernov. Mednarodna skupina astronomov je v zadnji številki revije Nature objavila članek o novo odkritih rekordno oddaljenih supernovah. Znanstveniki si obetajo, da bi s podobnimi odkritji lahko opazovali eksplozije prvih zvezd, ki so nastale po Velikem poku.

S pomočjo Zelo velikega teleskopa v Čilu so astronomi odkrili sistem dveh zvezd, ki krožita druga okrog druge v središču planetarne meglice. Z novimi opazovanji in teoretičnim numeričnim modelom je raziskovalcem uspelo razložiti kako dvozvezdje preoblikuje okolišnjo snov v planetarni meglici. Novi rezultati, ki so bili v četrtek objavljeni v reviji Science, so pripomogli k rešitvi dolgoletne debate o tem kaj vpliva na spektakularne simetrične vzorce megličinega materiala.

V zadnjem času je bilo odkrito veliko število planetov izven našega Osončja. Danes je znanih čez 800 eksoplanetov, več kot 2000 kandidatov še čaka na potrditev. Biodiverziteta v ekstremnih pogojih na Zemlji vliva upanje, da bi lahko tudi na planetih izven našega Osončja obstajalo življenje. Mednarodna skupina astronomov je na podlagi primerjav barve posameznih planetov našega Osončja in njihovih površinskih pojavov predlagala metodo za iskanje novoodkritih kamnitih eksoplanetov s prozorno atmosfero, ki naj bi imeli večjo verjetnost za pojav življenja.